Rojen 14. 1. 1970 v Ljubljani, oče dveh otrok, živim in delam na Vrhniki. Zadnja tri leta sem zaposlen na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika. Pred tem sem večino svoje delovne dobe delal kot komercialist. V svojem prostem času sem že vse od devetdesetih dalje aktiven kot športni delavec. Takrat sem vodil športno društvo Sportway, ki je bilo zelo uspešno v snowboardu, odbojki na mivki, gorskem kolesarjenju, skateboardingu ... Leta 2014 sem skupaj s kolegi ustanovil Futsal klub Siliko, katerega predsednik sem od leta 2016. V minulih dveh mandatih sem bil tudi član Občinskega sveta Občine Vrhnika. V službi, kot tudi v klubu, se vsakodnevno srečujem s problematiko občanov, različnih društev in obiskovalcev Vrhnike, zato zelo dobro vem, kakšna so pričakovanja ljudi, ki so tako ali drugače povezani z našo občino. Vesel sem, da se je v zadnjih štirih letih smer razvoja občine spremenila, zato smo danes družini prijazen kraj, kjer se skrbi za potrebe vseh občanov, kraj, kjer se vedno dogaja in končno kraj, ki mu težko še rečemo 'spalno naselje'.

Že 19 let delam v zdravstvu, predvsem s starejšimi in pomoči potrebnimi ljudmi. Verjamem v sodelovanje, povezovanje in da smo najpomembnejše bogastvo ljudje. Želim delati za dobrobit občanov, da bomo ponosni na svojo občino. Zato želim tudi sama prispevati k razvoju naše občine, predvsem na področju starejših.

Rodil sem se pred skoraj 73. leti na Vrhniki, v hišici v Gradišču 14, ki je ni več. Po končani osnovni šoli sem se izučil za avtomehanika in tam, v Kovinarski, naredil »Fakulteto« življenja. Leta 1973 sem na povabilo RSNZ oblekel miličniško uniformo, dokončal Višjo šolo za notranje zadeve in diplomiral iz prometa. Imam naziv pravnik za notranje zadeve in sem 10 let delal tudi v Izobraževalnem sistemu ONZ. Osamosvojitvena vojna me je zaradi sodelovanja z novo nastalo slovensko vojaško varnostno službo odnesla na obrambno ministrstvo, kjer sem se leta 2002 upokojil kot pomočnik načelnika za varnostne zadeve s činom majorja. Leta 1999 sem hudo zbolel in po čudežu preživel. Prav bolezen, ki človeka spremeni, mi je dala nov zagon - vključil sem se v lokalno politiko. Kot veteran vojne za Slovenijo sem član obeh veteranskih organizacij ZVVS in Sever, podporni član za vrednote NOB, Član Zveze častnikov in Društva upokojencev. Sem hud kritik izvensodnih povojnih pobojev, še posebno, ker nam je bilo to zamolčano. Kot poznavalec osamosvojitvenih procesov in osamosvojitvene vojne, mi je bilo jasno, da brez slehernega posameznika osamosvojitve ne bi bilo. Vrhnika kot vojaško mesto je to dokazala. Potreboval sem pet let, da sem o tem prepričal tudi predsednika RS, ki je Vrhniko odlikoval z Zlatim častnim znakom svobode. Veliko pišem in objavljam na temo osamosvojitve. Sem pobudnik več diplomskih nalog, kot nekakšen komentor in pobudnik knjige Vrhnika se spominja. V neposredni lokalni politiki sem od leta 2010. Sem tudi predsednik stranke DeSUS na Vrhniki. V občinskem svetu sem kaj hitro ugotovil namensko polarizacijo med desne in leve, kar je zaviralo normalen razvoj občine. Kar nekaj svetnikov nas je bilo, da to polarizacijo odpravimo in tako sem leta 2018 prepričal moj odbor, da smo podprli na županskih volitvah kandidata desne opcije g. Daniela Cukjatija. Ni mi žal, saj je Dani izpolnil vse zaveze, ki so bile v programu DeSUS, med najpomembnejšimi pa bi izpostavil oddelek za demenco.

Sem Mojca Slak, rojena 26. 7. 1984 v Ljubljani. Otroštvo in šolska leta sem preživela v Ljubljani, leta 2008 pa sem s selitvijo na Vrhniko postala občanka meni najlepšega kraja na svetu. Na svoji profesionalni poti sem delovala v mednarodnem podjetju kot vodja oddelka in skrbela za razvoj in prodajo priznanih mednarodnih blagovnih znamk. Od leta 2018 sem aktivna v naši občini in skrbim za delovanje lokalnega nogometnega kluba, kar mi prinaša veliko zadovoljstvo. Še bolj kot uspehi našega kluba me veseli, da je za otroke v našem klubu in tudi drugih klubih dobro poskrbljeno in da se raje ukvarjajo s športom, kot da zapravljajo čas pred televizijo in “pametnimi” telefoni. Rekreativno se ukvarjam s številnimi športi in obožujem naravo, zato me lahko srečate ali na vzponu na Planino, teku v Star Maln, s kolesom po Barju, skratka v čudoviti naravi naše Vrhnike.

Peter Luin, rojen 1978, sem se po končanem študiju kot univerzitetni diplomirani pravnik več kot desetletje poklicno udejstvoval na področju civilnega, nepremičninskega in gospodarskega prava, tako v javnem kot zasebnem sektorju, do vstopa na lastno podjetniško pot leta 2015, kateri sledim še danes. Kot družinski oče se zavedam pomena vzgoje otrok, ki so naš temelj za svetlo prihodnost tako lokalne skupnosti kot slovenstva. Tudi zato si prizadevam za uravnoteženost med kvalitetnim družinskim življenjem in podjetniškimi ambicijami. Do izzivov rad pristopam z nenehnim iskanjem svežih poti in pristopov, ter z zavedanjem tehnološkega napredka in možnosti, ki jih slednji nudi. Rad razmišljam široko in sem pristaš konstuktivnega pristopa in argumentiranega dialoga. S svojimi izkušnjami bi rad prispeval k razvoju občine za odprto in spodbudno podjetništvo, k novim načinom pri povezovanju interesov v skupnosti za učinkovito izboljšanje kvalitete življenja občanov, ter k zviševanju konstruktivnosti lokalne politične kulture.

Rojena sem 10. 4. 1981 v Ljubljani. Obiskovala sem osnovno šolo Ivana Cankarja na Vrhniki. Po uspešno opravljeni maturi sem diplomirala in si pridobila naziv poslovni sekretar. Do naziva inženir varstva okolja in komunale me loči le še diploma. Opišem se s tremi besedami: mama, 'cimra' in strokovna sodelavka. Sem oseba, ki rada hvali, a ne sebe. Ljudje, ki me dobro poznajo, pravijo, da sem (brutalno) iskrena, neustavljiva, energična, samozavestna, glasna in nasmejana. 'Predvsem pa prijateljica, na katero lahko vedno računam in vem, da mi bo ne glede na vse stala ob strani (E.M.)'.

Sem Samir Humić, rojen 1. 10. 1976. Poročen in oče dveh otrok.Trenutno opravljam delo voznika tovornega vozila ter delo prokurista v prevozniškem podjetju.

Moje ime je Tara Radonjić Jonović, rojena sem 21. 9. 1992 in sem trener rokometa. V šport sem vpeta že od svojim mladih nog. Rokomet sem igrala 15 let, zadnjih 5 let pa sem, po končani igralni karieri, posvetila trenerstvu in predajanju znanja na mlajše.

Sem Gašper Kos, rojen 31. 10. 1993 v Ljubljani, po izobrazbi diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok, ki svoje izkušnje nabira na področjih vzgoje in izobraževanja, organizacije dogodkov, športnega treniranja otrok in mladostnikov, marketinga (odnosov z javnostmi) in oblikovanja.

Sem Elvis Behrić, rojen 23. 2. 1992, po izobrazbi pa sem elektrotehnik računalništva. Življenjska pot me je zanesla v drugo smer, tako da v sektorju gostinstva delujem že dobro desetletje, in sicer v različnih vlogah. Šport mi je zelo pri srcu. V preteklih letih sem nabral nekaj zelo dragocenih izkušenj in jih trenutno delim kot trener mlajših selekcij v dvoranskem nogometu. Sem poročen in oče dveh otrok.

Rojen sem 15. 3. 1979 v Ljubljani. Obiskoval sem podružnično šolo v Bevkah in Drenovem Griču ter matično osnovno šolo OŠ Log-Dragomer. Po uspešno opravljeni maturi na Aškerčevi gimnaziji sem nadaljeval študij na Fakulteti za šport. Leta 2005 sem uspešno diplomiral in se leta 2006 zaposlil na Ministrstvu za notranje zadeve. Leta 2008 sem poiskal nove izzive v lokalnem okolju in nastopil službo na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, kjer sem bil zadolžen za razvoj športa v Občini Vrhnika. Leta 2018 sem prvič kandidiral za župana in bil v drugem krogu uspešno izvoljen. V mladinskih letih sem kot soustanovitelj sodeloval pri začetkih skavtske organizacije na Vrhniki in bil več let tudi njihov voditelj. Bil sem soustanovitelj mladinskega sveta na Vrhniki in član več športnih društev. Danes živim na Stari Vrhniki. Sem poročen in sem oče devetih otrok.

Valerija Mojca Frank, rojena 28.11.1964 v Ljubljani. Po izobrazbi diplomirani upravni organizator in trenutno zaposlena kot vodja projektov v največjem slovenskem prireditvenem centru na področju organizacije kongresnih in sejemskih prireditev. Pred tem delovala v mednarodnem okolju na zahtevnih področjih poslovanja v marketingu, prodaji in pri upravljanju tujih blagovnih znamk. Leta 2014, kot članica stranke SMC, prvič izvoljena v občinski svet Občine Vrhnika. Od takrat aktivno kot občinski svetnik sodeluje v lokalni politiki pri razvoju domačega kraja na področju urejanja prostora ter varstva naravne in kulturne dediščine.

Odraščal sem na Vrzdencu v občini Horjul, kjer sem obiskoval osnovno šolo. Po težki nesreči in zlomu vratnih vretenc na smučanju leta 2006 v Žažarju, po kateri sem ostal delno vezan na invalidski voziček, sem se z družino preselil v Podlipo. Ob plavanju za paraolimpijsko reprezentanco sem dokončal gimnazijo v Kamniku. Šolanje sem potem nadaljeval na psihologiji in multimedijih. Svojo kreativnost sem izražal na stand up nastopih, Radiu Študent, športnih dvoranah kot spiker, raznih športnih in kulturnih prireditvah, kjer skrbim za vzdušje s povezovanjem in glasbo. Ukvarjam se tudi s kreativno produkcijo in grafičnim oblikovanjem. S svojo navdihujočo življenjsko zgodbo predajam izkušnje mladostnikom v sklopu paraolimpijskih športnih dnevih po osnovnih šolah širom Slovenije. Sem nekdanji uspešni paraolimpijec - svetovni rekorder v disciplini 50 m delfin. Leta 2012 sem prejel naziv Športnika leta občine Vrhnika. Leta 2018 sem bil na lokalnih volitvah kot član liste ZaLajf imenovan v Odbor za družbene dejavnosti in gospodarstvo.

Sem Mateja Majcen, rojena leta 1979 v Ljubljani. Sem poročena in mati treh otrok. Osnovno šolo sem obiskovala na OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki. Po uspešno zaključeni maturi na Gimnaziji Vič sem študij nadaljevala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Že od malih nog sem si želela postati učiteljica in sedaj že 15 let osnovnošolce z veseljem poučujem in jih navdušujem za matematiko in tehniko. V najstniških letih sem bila skavtinja in kasneje dolgoletna voditeljica najmlajših skavtov na Brezovici pri Ljubljani.

Rojen sem 11. 7. 2003 v Ljubljani. Po končani osnovni šoli OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, sem uspešno opravil maturo na Gimnaziji Vič in trenutno obiskujem Fakulteto za Elektrotehniko v Ljubljani. Že dobro desetletje treniram košarko, ter sem ljubitelj vseh ostalih športov. Sem tudi na poti, da postanem trener košarke.

Moje ime je Marjeta Jelovšek, rojena sem leta 1979. Po izobrazbi sem humanistka, delam pa v vzgoji in izobraževanju ter tudi na področju glasbe. Prosti čas preživljam z družino in prijatelji, rada tudi potujem.

Primož Jereb, rojen 9. 2. 1984 v Ljubljani. Moje izobraževalne ustanove so OŠ Log-Dragomer, Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola Ljubljana, Aškerčeva gimnazija ter Filozofska Fakulteta v Ljubljani. Zaposlen sem kot geodet, kjer lahko ob delu na terenu vidim lokalno problematiko in slišim mnenja ljudi. V mladinskih letih sem v Bevkah aktivno sodeloval pri ponovni vzpostavitvi kulturnega društva, ki uspešno vključuje različne generacije krajanov v medgeneracijsko skupnost. Društvo kraju še danes prinaša kulturne dogodke, ki krajane povezujejo in združujejo (miklavževanje, gledališke igre, kino, ročna dela, oratorij, pustovanje, pevski zbor, dramske skupine …). Kot soustanovitelj sem skupaj z ostalimi mladimi iz Bevk leta 2004 tudi začel z Oratorijem Bevke ter ga dolga leta tudi vodil. Živim v Bevkah, sem poročen in sem oče treh otrok.

Moje ime je Katarina Lenarčič, rojena sem leta 1964. Živim v Sinji Gorici, odraščala pa sem na Vrzdencu. Sem profesorica razrednega pouka in vodja podružnične šole Drenov Grič. Sicer pa sem žena, mati in babica. Pri svojem dolgoletnem delu z mladimi in v sodelovanju z ljudmi najrazličnejših profilov se držim vodil: poslušaj – premisli – povej – pomagaj. Samo s sodelovanjem in upoštevanjem ter usklajevanjem različnih mnenj in predlogov, smo lahko uspešni. Gledati moramo naprej in delati za dobro prav vseh ljudi. Le skupaj lahko naredimo veliko in še več.

Melita Malovrh, rojena 1971, mati treh otrok in ponosna babi štirim vnukom. Po poklicu sem ekonomski tehnik. Zaposlena sem kot vodja financ in knjigovodstva v lokalnem podjetju.

Rojena sem 1958 v Veliki Ligojni. Po izobrazbi sem  vzgojiteljica predšolskih otrok in profesorica razrednega pouka. Do upokojitve sem bila zaposlena v Vrtcu Vrhnika kot vzgojiteljica in zadnjih 18 let na delovnem mestu ravnateljice.